16. junij 2018 ob 11:46 MMC RTV SLO 1968

50 let revolucionarnega 1968 – v iskanju svobode nekoč in danes

V MNZS tudi razstava (R)evolucija muzeja 1948-2018
Študentski protesti pred Filozofsko fakulteto, Ljubljana, pomlad 1971. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije /Edi Šelhaus
V iskanju svobode

Razstava V iskanju svobode bo odprta do 16. avgusta. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

V iskanju svobode

Zraven potujoče mednarodne razstave, ki bo septembra v Varšavi, novembra pa v Barceloni, bodo različne vsebine, zbrane v času trajanja projekta, objavljene v izdani knjigi ter v Modulu študijskih delacnic o gibanju za državljanske pravice. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Stopimo v boj za komunizem proti 'komunizmu'.

En od napisov na transparentih ljubljanskih protestov

Študentski protesti na Aškerčevi ulici pred Filozofsko fakulteto, Ljubljana, pomlad 1971. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije /Edi Šelhaus

Postavitev je del mednarodnega projekta V iskanju svobode: 1968-2018 (In Search of Freedom: 1968-2018), usmerjenega v razumevanje leta 1968 nekoč in danes. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Zmagovalec natečaja na instagramu: Mladi revolucionar, Los Angeles_2018, avtor: Hayk Shalunts.

Zmagovalec natečaja na instagramu: Mladi revolucionar, Los Angeles_2018, avtor: Hayk Shalunts. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Druga nagrada natečaja na instagramu: Upanje za človekove pravice v Turčiji, Istanbul 2018, Bernarda Avsenik, Slovenija. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Od pomladi 1970 so študenti odločneje posegali v politična, zlasti mednarodna dogajanja. Ob dogodkih, kot so bili vojna v Vietnamu, vdor vojaških enot ZDA v Kambodžo, atentat na Martina Luthra Kinga ml., obisk ameriškega predsednika Nixona v Jugoslaviji, so organizirali številne protestne akcije. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Leto 1968 se je v zgodovino zapisalo kot leto protestov proti družbenim krivicam, neenakosti in nepotrebnim vojnam. Svoboda je bila tisto, k čemur so hrepenele množice ljudi na različnih koncih sveta, in če se dobro ozremo naokoli, danes ni tako zelo drugače. To neprekinjeno nit klicanja po boljšem jutri postavlja v ospredje razstava, ki jo danes odpirajo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Naslov razstave V iskan svobode 1968–2018 ni kar tako in zgolj kronološki opomnik, da je od revolucionarnega leta minilo 50 let, poudarja soavtorica postavitve Urška Purg. Gre za poudarek, da je zares mogoče vleči vzporednice z današnjim časom, pravi. "Takrat je torej vrelo povsod, a so se zavzemali za različne oblike svobode, ki je bila kratena na drugačen način. In danes je podobno, le da danes redkeje vidimo prizore pretepov s policijo, študentov na ulici, saj se izraža kritika tudi prek drugih kanalov. Protestov po svetu je seveda še vedno veliko, ampak se ljudje lažje tudi drugače izražajo ali pa je morda svoboda bolj razdrobljena in uporabljajo drugačen način zavzemanja za svobodo," pravi.

Razstava, ki so jo ob letošnjem jubileju pripravili v muzeju, je nastala v sklopu širšega istoimenskega projekta, v katerem so se povezale tri države – poleg Slovenije še Poljska in Španija, ki si izmenjujejo spomine na tisti čas. Razstava je zato potujoče narave in bo septembra odpotovala najprej v Varšavo, dobra dva meseca zatem pa še v Barcelono.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo zvečer, na Poletno muzejsko noč, odprli tudi razstavo (R)evolucija muzeja 1948–2018, s katero zaznamujejo svojo 70. obletnico. Postavitev se sprehajal skozi zgodovino muzeja in predstavlja predmete, fotografije in osebne zgodbe, ki so del njihove bogate kulturne dediščine.


S čistkami proti borcem za svobodo govora

Postavitev sicer namenja osrednjo pozornost dogajanju v Sloveniji konec 60. in na začetku 70. let 20. stoletja, z besedilom in fotografskim gradivom pa oriše tudi dogajanje v obeh državah partnericah. Pred petdesetimi leti so bile vse tri države del splošnega svetovnega protestnega vrenja in boja za svobodo, čeprav so ga pri vsaki spodbudile drugačne družbene in politične okoliščine. Na Poljskem so študentje po prepovedi kritiške gledališke predstave Adama Mickiewitcza Dedje zahtevali svobodo govora in zborovanja. V dveh dneh zatrte proteste je protijudovsko naravnana oblast izkoristila za izvajanje čistk pod pretvezo sodelovanja v sionistični zaroti. Iz Poljske se je v tistih letih (1968–1971) izselilo skoraj 13.000 ljudi, med njimi številni akademiki, novinarji in umetniki.

Z umetnostjo proti Francovi diktaturi
V Barceloni so nezadovoljstvo sprožili zatiranje, stroga cenzura, zaplembe premoženja in na novo vzpostavljeni pravni red Francove diktature. Ob koncu 60. let so se oblikovala številna odporniška gibanja znotraj takrat prepovedanih sindikatov, politične opozicije, študentskega odporniškega gibanja in v nastajajočih feminističnih skupinah. Z zgodbo glasbenika Francesca Pia de la Serre, ki se je kljub cenzuri s svojo glasbo in uporabo katalonskega jezika upiral zapovedani cenzuri, predstavlja razstava stisko Špancev v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja.

"Ne, jaz pojem v katalonščini."
Oblike protestov so se od države do države razlikovale. V Parizu je bilo zelo divje, veliko bolj množično in tudi policija jih je ostro zatirala, Francija pa je tudi pozneje obdržala tradicijo intenzivnega protestiranja. Tudi Španija in Poljska sta imeli močno gibanje, pri nas pa so bili protesti razmeroma mirni, spomni Urška Purg. Kar se ji zdi zanimivo, pa je to, da so bili Slovenci zelo odzivni na aktualno dogajanje po svetu, so se zelo intenzivno odzvali na atentat na Martina Luthra Kinga, na vietnamsko vojno. Študentje so šli na ulice tudi zaradi tega, kar se je dogajalo drugod po svetu – mirno, ampak zelo angažirano. Mirni, ampak zelo angažirani. V Kataloniji se je v resnici vrenje začelo prej; že leta 1965 je namreč nastala fotografija De la Serre, ko je začel prepevati na temo Mož z ulice, pa ga je polkovnik prekinil z besedami: "V španščini!" Na kar je glasbenik odgovoril: "Ne, jaz pojem v katalonščini."

Proti vietnamski vojni in Nixonovemu obisku
V Sloveniji se je med letoma 1968 in 1971 na ulicah in trgih v tej smeri tako rekoč ves čas kaj dogajalo, vsakič znova so se zbrali, da bi pokazali svoje nestrinjanje z dogodki v svetu – nasprotovali so vojni v Vietnamu, protestirali proti vdoru vojaških enot ZDA v Kambodžo, obisku Richarda Nixona v Jugoslaviji. Posebno pozornost so namenjali slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem in v Italiji, pojasni kustosinja in soavtorica razstave Irena Ribič. "Leta 1970 ob napovedanem Titovem obisku v Vatikanu (obisk kje bil nato preložen), so izrazili željo, naj opozori na položaj Slovencev v Italiji in na avstrijskem Koroškem," pove.

V boj za komunizem proti "komunizmu"
Vendar to je bil že drug val protestnih gibanj, prvič so slovenski študentje odmarširali na ulice takrat kot mladi drugje po Evropi - leta 1968. V Jugoslaviji je do prvega odkritega izbruha prišlo v Beogradu, kjer so se na začetku junija študentje spopadli s policijo. Nezadovoljni z domačimi socialnimi in gospodarskimi razmerami so se ob podpori profesorjev študentje kritično izrazili do reformnih ukrepov, oblast pa obtoževali, da z opredelitvijo za tržna načela odpira vrata kapitalizmu in povzroča socialno razslojevanje in brezposelnost.

Čeprav v veliko bolj mirni obliki, so protestirati začeli tudi slovenski študenti. Shod 6. junija so organizirali in vodili predvsem socialno ogroženi študenti, povod zanj pa je bila odločitev vodstva Študentskega naselja za zvišanje stanarin. Zahtevali so tudi povečanje sklada za štipendiranje in uvedbo socialnega zavarovanja študentov, ob teh pa tudi širše politične zahteve – med drugim bila ureditev gospodarskih razmer v državi in preprečevanje neupravičenega bogatenja posameznikov.

Potem ko je bilo leta 1969 verjetno manj gibanj, se je leta 1970 spet začelo, vrh pa je doseglo spomladi 1971 z zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. Takrat se je spremenil niz zahtev, pove Irena Ribič. "Če so leta 1968 zahteve bolj sindikalistične, se leta 1970 gibanje malo bolj spolitizira. V študentskem gibanju vodstvo prevzame intelektualna elita, ki ni bila neposredno socialno ogrožena. Zahteve se deloma razlikujejo do tistih iz '68, čeprav gre, generalno gledano, za podobna pričakovanja – boljši položaj v državi, ureditev gospodarsko družbenih razmer, predvsem proti rdeči buržoaziji, proti razslojevanju …" Ali kot je to ubesedil eden izmed gesel, zapisanih na plakatih: "Stopimo v boj za komunizem proti 'komunizmu'."

Leto prelomnih dogodkov
Kaj vse se je v tistem letu oziroma letih dogajalo, zelo lepo pokaže čarovnica, ki se pne nad fotografijami razstave in zaokroži zgodbo s pregledom ključnih dogodkov tistega obdobja, ki so tako ali drugače vplivali tudi na protestno držo ljudi po vsem svetu. "V želji, da bi dali slovenskemu gibanju ustrezen kontekst in zarisali sliko dogajanja, omenjamo tudi Nemčijo, Francijo itd., da orišemo zares širšo sliko socialnim nemirom širom sveta," razloži Irena Ribič.

Slika pove več kot tisoč besed
"Danes se nam zdi, da smo vsi svobodni, ampak še vedno se ogromno ljudi zavzema za koščke, kjer je njihova svoboda kratena. Le da danes morda ni tako očitno,"
na aktualnost tematike še enkrat opozori Urška Purg. Kot dodaja, je to potrdil tudi odziv na natečaj na Instagramu, v katerem so z uporabo ključnika #InSearchOfFreedom2018 svoje fotografije boja za svobodo pošiljali uporabniki z vsega sveta. Mednarodna žirija, v kateri so sedeli predstavniki vseh treh sodelujočih partnerjev, je izbrala tri najboljše fotografije, ki so tudi vključene na pričujočo razstavo. Odločitev je bila težka, pravi Urška Purg, saj so iskali neko ravnotežje med tehnično dovršeno fotografijo profesionalnih fotografov in srčnost, ki jo uspe ujeti nekaterim amaterskim avtorjem. Najboljše tri fotografije podpisujejo Hayk Shalunts iz ZDA, Bernarda Avsenik iz Slovenije in Joan Mateu Parra iz Španije.

V skupnem projektu V iskanju svobode: 1968–2018 (In Search of Freedom: 1968–2018) se na Poljskem temi posvečajo v Hiši srečevanj z zgodovino iz Varšave, v Španiji Fundacije solidarnosti Univerze v Barceloni, v Sloveniji pa sodelujejo pri projektu Muzej novejše zgodovine Slovenije iz Ljubljane, založba Beletrina in MMC RTV Slovenija, ki je ob tej priložnosti pripravil posebno mesto, na katerem zbira tudi spomine pričevalcev prelomnih let. Različne vsebine, zbrane v času trajanja projekta, bodo objavljene v izdani knjigi ter v modulu študijskih delavnic o gibanju za državljanske pravice.

Razstava bo odprta do 16. avgusta.

Maja Kač

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 4

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • RJSlo 16. junij 2018 ob 13:42
    Prijavi neprimerno vsebino
    50 let revolucionarnega 1968
    -----------------------------------------
    No ja. revolucije, ki je klavrno in neslavno propadla. Vsaj na področju ex države.
    +9
    0
  • kobajagi7 16. junij 2018 ob 14:51
    Prijavi neprimerno vsebino
    le v čem revolucionarno ?
    aparatčiki so protestiral zaradi lepšega... da bi svetu pokazal, da se tudi v Yu komunitmu lahko protestira
    TO JE BIL edini cilj, požegnan z oblastniki
    +11
    0
  • Dvomljivec 16. junij 2018 ob 20:14
    Prijavi neprimerno vsebino
    Socialistična revolucija je svobodo vedno uničila ne pa jo iskala. in jo zamenjala z revolucionarnim nasiljem, a ne?
    +6
    0
  • 1a34 16. junij 2018 ob 21:33
    Prijavi neprimerno vsebino
    Največji sovražnik svobode so zadovoljni sužnji.

    Največji prijatelj svobode so ljudje z dobro samopodobo.
    +2
    0

Zadnji prispevki